Predstavitev občine

grb-bled-512Predstavitveni filmčki:

Osnovni podatki o občini Bled:

 Zemljevid - lokacija Bleda
Koordinate: 46° 22′ 00” N
14° 6′ 00” E
Površina: 72,3 km2
Nadmorska višina: 501 m
Število prebivalcev (1. 1. 2013): 8.171 (3.990 žensk, 4.181 moških)
Gostota prebivalstva: 113 prebivalcev / km2

 

Naravnogeografski oris:

Občina Bled sodi med manjše slovenske občine in leži sredi ledeniško preoblikovane pokrajine nekje na prehodu med Alpami in Jadranom. Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, zato so ga okronali kot alpski biser. Med drugimi je navdušil največjega slovenskega pesnika, ki je o kraju zapisal “Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta podoba raja”. Ansambel bratov Avsenik pa v svoji svetovno znani polki prepeva: “Otoček sredi jezera, gori pa cerkvica; na strmi skali grad stoji; oj Bled, prekrasen si!”

Blejski kot na treh straneh obdajajo vodotoki: na jugu teče Sava Bohinjka, vzhodu Sava Dolinka in severu Radovna. Blejski kot je ustvarila voda. V ledenih dobah so sem segali ledeniki, med katerimi je bil največji bohinjski. Za čelnimi morenami so nastajala jezera, katera so sčasoma tudi izginila. Značilna pokrajina z morenskimi griči, živoskalnimi osamelci, rečnimi terasami, prodnimi nanosi, opuščenimi strugami in jezerom je nastala po wurmski poledenitvi pred približno 15.000 – 20.000 leti. V ospredju te pokrajine leži Blejsko jezero, ki je nastalo v poglobljeni tektonski udorini, za čelnimi morenami bohinjskega ledenika. Blejsko jezero je dolgo 2.120 m, široko 1.380 m in globoko do 30 m. Poleti se jezero segreje do 26 °C in predstavlja pomembno rekreacijsko območje tako za domačine kot tudi turiste. Zahvaljujoč ravno pravšnji dolžini je bilo v svoji zgodovini prizorišče številnim prvenstvom v veslanju.

Bled ima blago, subalpsko klimo z najdaljšo kopalno sezono izmed vseh alpskih letovišč. Z visokimi grebeni Julijskih Alp in Karavank je zaščiten pred mrzlimi severnimi vetrovi. V sezonskih mesecih ni megle. Srednja mesečna temperatura v juliju je +18,7°C, v januarju -1,2°C.

Sicer pa je občina Bled prepoznavna po arhitekturni identiteti alpskega letovišča in okoliških podeželskih naselij, značilni kulturni krajini, ohranjeni naravi ter velikem številu naravnih vrednot in enot kulturne dediščine, bogastvu voda in gozdov, veliki biotski raznovrstnosti. Približno 2/3 površine občine pokriva najmanj en varstveni režim s področja varstva narave, praktično vsa območja avtohtone poselitve pa so evidentirana v registru kulturne dediščine, med njimi so enote s statusom kulturnega spomenika lokalnega pomena in spomenika državnega pomena (Blejski grad, Cerkev Marijinega vnebovzetja in Blejski otok)

Mestno naselje je nastalo leta 1960 z združitvijo naselij Grad, Mlino, Rečica, Zagorica in Želeče, ki so razporejena okoli jezera, ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin.

Družbenogeografski oris:

Območje današnje občine Bled je bilo že od nekdaj priljubljeno mesto za naseljevanje, s svojimi naravnimi lepotami pa občina že od nekdaj privlači številne obiskovalce. Za prvotno poselitev ozemlja je bil v prvi vrsti odločilen sam strateški položaj. Prebivalci so se namreč počutili varne med dolinama Save Bohinjke in Save Dolinke tik pred njunim sotočjem in pod visokimi planotami Jelovice, Pokljuke in Mežaklje.

Prvi sledovi človeka na Bledu tako segajo še v kameno dobo in se nadaljujejo v železno dobo. V 7. stol. so se na območje Bleda naselili Slovani, ki so pripomogli k nastanku objezerskih vasi – Mlino, Želeče, Zagorice, Grad in Rečica. Poleg tega je na poselitev vplivala bližina pomembnega prometnega koridorja. Ravno tu so v dinarski smeri severozahod-jugovzhod od nekdaj tekle pomembne selitvene, osvajalske in trgovske poti, tu je l. 1870 stekla gorenjska železnica. Sprva pretežno agrarna pokrajina se je skozi zgodovino spreminjala preko industrijskega do pretežno turističnega naselja. Kot prve obiskovalce Bleda smatramo romarje, ki so hodili k Mariji na otok.

Za začetnika turizma na Bledu pa velja Arnold Rikli, švicarski zdravilec, ki je tu zahvaljujoč blagemu, zdravilnemu podnebju in termalni vodi l. 1855 ustanovil Naravni zdravstveni zavod. Svoje paciente je zdravil po načelu: “Voda seveda koristi, še več zrak in najbolj svetloba”. Poleg kopališč je uredil številne sprehajalne in izletniške poti ter namestitvene zmogljivosti. Kasneje so se tudi Blejci vse bolj usmerjali k turizmu.

Turistični obisk je l. 1870 pospešila dokončana gorenjska železniška proga Trbiž – Ljubljana, s katero je Bled dobil svojo železniško postajo v Lescah, in leta 1906 odprta Bohinjska železnica z železniško postajo Bled – Jezero. Število gostov je naraščalo vse do prve svetovne vojne.

V letu 1922 je Bled postal rezidenca kralja Aleksandra Karađorđevića in obenem največje alpsko letovišče v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z drugo svetovno vojno je bila turistična dejavnost na Bledu ponovno prekinjena. Po obnovi kraja je ponovno prišlo do strmega vzpona števila gostov. Posebno pomembna za nadaljnji razvoj turizma sta bila leta 1961 odprta Ljubeljski predor in letališče Brnik. Zlato dobo turizma je prekinila osamosvojitvena vojna, s čimer je blejski turizem izgubil dobršen del svojega trga. Šele leta 1997 je Bled ponovno obiskalo tolikšno število gostov, kolikor jih je bilo pred letom 1991. Danes je opaziti konstanten porast tujih gostov. V zadnjih letih je vse bolj popularen kongresni in kmečki turizem. Število turistov in nočitev je do leta 2008 naraščalo potem pa se je nekoliko ustalilo. Leta 2011 je Bled obiskalo 233.654 gostov, od tega je bilo 91 % tujcev.

V zadnjih sto letih se je prebivalstvo blejske občine podvojilo tudi zaradi nadpovprečne opremljenosti z nekaterimi infrastrukturnimi napravami, predvsem s športnimi in prireditvenimi objekti ter z oskrbnimi dejavnostmi (obrt, gostinstvo, turizem, trgovina, zdravstvo, šolstvo). Kljub temu pa nekatera območja, kot so Slamniki in Kupljenik beležijo negativen migracijski saldo. Gre za naselja, ki ležijo na pobočjih planot.